Zadnje čase prihaja do vse večjega števila električnih vozil v lasti podjetij. In takšni avtomobili se ravno tako uporabljajo v privatne namene. Tudi v tem primeru moramo obračunati bonitete za uporabo osebnega vozila za privatne namene. Načeloma pri električnih avtomobilih veljajo enake določbe glede tega kot pri ostalih vozilih. Vendar se malce zakomplicira v primeru, ko podjetje ne zagotavlja goriva (elektrike).
V takem primeru pri vozilih z motorji z notranjim zgorevanjem (bencinski ali dizel), je potrebno dejanske stroške goriva sorazmerno razmejiti. Razmejitev stroškov goriva med stroški za službene in stroški za privatne vožnje mora biti pregledna in dokumentirana z verodostojnimi dokazili. V pomoč pri izračunu se lahko uporabljajo podatki o povprečni porabi goriva za posamezen tip vozila. Ob tem pa je treba upoštevati podatke o prevoženih kilometrih v službene namene, dokumentirane s potnimi nalogi, dejanski strošek goriva, dokumentiran z računom in veljavno ceno goriva.
Enako velja za električna vozila. Če zaposleni uporablja službeno vozilo in sam zagotavlja gorivo, se stroški goriva (električne energije), izračunajo upoštevajoč podatke o povprečni porabi elektrike za posamezen tip vozila, ki so praviloma dostopna na spletnih straneh. Ob tem pa je treba upoštevati podatke o veljavni ceni električne energije.
Da bo znesek povračila stroška električne energije delavcu ustrezal dejanskemu strošku električne energije, ki se nanaša na posamezno službeno vozilo, bo moral zavezanec voditi ustrezne evidence, na podlagi katerih bo možno verodostojno izkazovanje stroškov v zvezi s porabljeno električno energijo za polnjenje službenega vozila (primeroma: strošek električne energije po računu, prevoženi kilometri, podatki o povprečni porabi goriva, podatek o zagotovljeni električni energiji s strani ponudnikov na trgu..).
(Vir slike: Pixabay)
