Bonitete za uporabo osebnega vozila malce drugače

Bonitete za uporabo osebnega vozila malce drugače

V prejšnjem prispevku smo obdelali bonitete za uporabo osebnega vozila predvsem z tehnične strani. Zdaj bomo to naredili iz drugega zornega kota.

Čeprav smo v prejšnjem prispevku napisali, da boniteta za uporabo osebnega vozila ne pomeni da je višja plača, to ravno ne drži. To velja zgolj, če na boniteto gledamo z davčnega vidika. Če gledamo iz vidika likvidnosti, se zadeva spremeni.

Boniteto za uporabo osebnega vozila je potrebno gledati predvsem kot obliko stimulacije zaposlenih. Seveda, pustimo zdaj po strani definicije, kaj dejansko stimulira posamezne zaposlene k doseganju boljših rezultatov dela. To ni predmet današnjega prispevka. Dejstvo je, da zaposleni dobi fizično v uporabo osebno vozilo, ki ga lahko uporablja v privatne namene. To pa ponavadi pomeni, da zaposlenem ni potrebno kupiti lastnega osebnega vozila.

In kakšno zvezo to ima z likvidnostjo? Ima, pa še precejšnjo.

Začnimo z domnevo, da zaposleni prejema zaslužek predvsem v obliki plače. Davčna zakonodaja v Sloveniji je pač takšna, da za 1 euro neto prejemka, moramo državi plačati še 1 euro dohodnine in prispevkov. Ok, pri nižjih plačah je razmerje bolj ugodno, pa še to ne preveč. Pri višjih plačah pa je to razmerje lahko še slabše. V našem primeru zaradi poenostavljanja bomo uporabili razmerje 1:1.

Če domnevamo, da mora iz te plače zaposleni prihraniti denar in kupiti avtomobil, dejansko likvidnostno mora plačati za avtomobil dvojni znesek (za avtomobil, ki je vreden 25,000,00€, mora dejansko plačati državi še 25,000,00 davkov in prispevkov). Isto velja tudi za vse ostale stroške, ki so povezani z lastništvom avtomobila (zavarovanje, tehnični pregledi, registracija, vzdrževanje, gorivo itd.).

Če zaposleni uporablja svoje lastno osebno vozilo za službena potovanja, za to lahko dobi 0,37€ na kilometer. S tem se pokriva del stroškov lastništva, ki se nanašajo na službene poti.

V primeru bonitete za uporabo osebnega vozila je zadeva drugačna. Pri nabavi avtomobila denar likvidnostno gre iz podjetja, in ni tistega dodatka v obliki davkov in prispevkov. Torej za avtomobil vreden 25,000,00€ je to končna vrednost. Isto velja tudi za vse ostale stroške povezane z lastništvom avtomobila (likvidnostno je avtomobil z stroški polovico cenejši). Razlika je kvečjemu v višini zavarovanja. Namreč zavarovalne premije za službene avtomobile so praviloma višje.

Splošno prepričanje je, da v primeru bonitete za uporabo osebnega vozila ni potrebno voditi kilometrine. Načeloma je to res. Vendar, v kolikor želite boniteto znižati, je nujno potrebno voditi kilometre za službene in privatne vožnje. Za večino je to zoprna naloga, vendar nujna. Sploh v primerih, ko gre za dejanske službene poti in obračune dnevnic.

Seveda, ni vse tako idealno. Namreč osebno vozilo je del osnovnih sredstev podjetja, in potrebno je obračunavati amortizacijo (davčno priznana je 20% amortizacija). Poleg tega tudi boniteta sama vpliva na stroške. Po drugi strani pa ti stroški zmanjšujejo osnovo za davek iz dohodkov pravnih oseb.

Ne pozabimo na dejstvo, da gre tukaj za osebne avtomobile. Torej  DDV ne smemo odbijati, ne v primeru nabave avtomobila, ne v primeru stroškov povezanim z njim. Tukaj dejansko ni razlike med tem, če avtomobil nabavi podjetje ali zasebnik. Poleg tega, nakup osebnega vozila podjetje ne more uporabiti kot davčno olajšajo pri obračunu davka iz dohodka pravnih oseb.

Zelo pomembno!

V kolikor osebno vozilo uporabljate za privatne namene, je logično, da se z njim odpravite tudi na dopust. V primeru, da na dopust odhajate v države EU, kot tudi ostale evropske države, je koristno pridobiti “Dovoljenje za vožnjo vozila v tujini” (DVVT). To dovoljenje služi za dokaz da ne gre za krajo vozila ali nedovoljeno trgovino z vozili. Dokument velja skupaj z prometnim dovoljenjem vozila. Dobite ga na AMZS in cena je 20,50€. Dokument velja eno leto. Dokumenta ne potrebujete v Sloveniji. Več o tem preberite tukaj.

Zadevo je pametno urediti tudi v primeru siceršnjih službenih poti v tujino.

Resnici na ljubo, boniteta za samega zaposlenega ni ravno ugodna. Namreč izračuni kažejo, da je neto prejemek  pri plačah po obračunu bonitete precej nižji.  Vendar zadevo moramo gledati kot dodatno stimulacijo, v nekaterih primerih tudi kot prestižno dejanje. Pametno je pred tem narediti izračune, da ugotovimo, ali se zadeva splača.

Čisto drugače je, če boniteto zaračunavamo lastnikom podjetij.   Namreč v njihovem primeru je denar v podjetju enakovreden denarju na lastnem računu. V tem primeru za lastnka lastnika podjetja dejansko veljajo zgornje navedbe.

V kolikor želite izvedeti še več o bonitetah in izračunih povezanih s tem, nas pokličite in dogovorili se bomo za obisk pri nas, kjer vam bomo ob kavi pojasnili vse kar vas zanima.

(Vir slike: Pixabay)

Delite objavo, če menite da bo vsebina pomagala še drugim

Morda vas zanimajo sorodne vsebine

Stopnja DDPO za obdobje 2024-2028

Stopnja DDPO za obdobje 2024-2028

V Uradnem listu številka 131/2023 je bil 22. decembra 2023 objavljen Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS), ki med drug...