Bonitete za uporabo osebnega vozila za privatne namene

Bonitete za uporabo osebnega vozila za privatne namene

Boniteta je vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo delavcu, ali njegovemu družinskemu članu zagotovi delodajalec, ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo. Pri tem velja, da tukaj govorimo o vseh vrstah odvisnih pogodbenih razmerij, od rednega delovnega razmerja, pa do vseh ostalih razmerij, ki se lahko pojavijo v poslovanju (druga pogodbena razmerja). Danes bomo pisali predvsem o boniteti za uporabo osebnega vozila za privatne namene

Uporaba osebnega vozila za privatne namene

Verjetno ena od najbolj pogostih bonitet. Zanimivo je, da Zakon o dohodnini v 43. členu, dejansko ne določa definicije osebnega vozila. Zato se v tem primeru uporablja kombinirana nomenklatura carinske tarife in sicer se uporablja oznaka – KN 8703 Avtomobili in druga motorna vozila, ki so konstruirana predvsem za prevoz oseb, vključno z motornimi vozili za kombinirani prevoz ljudi in blaga (tipa “karavan”, “kombi” itd.) in dirkalnimi avtomobili.

Taka definicija seveda zelo razširi pojem osebnega vozila, ker pod obračun bonitet pridejo tudi karavanske inačice osebnih avtomobilov (čeprav je nekatere modele mogoče registrirati kot tovorno vozilo) in kombijev , ki lahko prevažajo ljudi.

Če delodajalec zagotovi delavcu osebno motorno vozilo za privatne namene, se uporabljajo določbe druge točke 43. člena Zakona o dohodnini. Boniteta se obračuna v višini 1,5% nabavne vrednosti vozila, za vsak začeti koledarski mesec uporabe. Nabavna vrednost vozila, ki se upošteva pri izračunu davčne osnove, se v drugem, tretjem in četrtem letu vsako leto zniža za 15 %, v petem, šestem, sedmem in osmem letu se vsako leto zniža še za 10 %, v vseh naslednjih letih je enaka 10 % nabavne vrednosti. Nabavna vrednost vozila se zniža za celoten mesec, če drugo (oz. vsako naslednje) leto uporabe vozila nastopi sredi meseca. V nabavni vrednosti mora biti vštet tudi DDV, saj ponavadi gre za nabavo osebnega vozila.

Boniteta se zmanjša za 50%, v kolikor delavec prevozi mesečno manj kot 500 kilometrov v privatne namene. Seveda, delavec mora zagotoviti tudi ustrezna dokazila o tem. Najbolj pogosto se to zagotovi z striktnim vodenjem kilometrov tako službenih, kot privatnih. Enako naredimo v primeru, ko želimo boniteto znižati za dejansko izvedene poslovne vožnje ne glede na število kilometrov. V tem primeru se iz skupnega števila kilometrov izračuna delež službenih voženj in za ta delež zmanjšamo bonitete.

Poslovne vožnje na službenih poteh se dokazujejo kot stroški, ki so povezani z nastalimi gospodarskimi koristmi. Službena pot velja za poslovni dogodek, ki ga zaposleni lahko opravi le na podlagi predhodno izdanega potnega naloga, o izdaji katerega odloča poslovodstvo. Izdan potni nalog je podlaga za izdajo knjigovodske listine, s katero je mogoče pripoznati nastale potne stroške.

V kolikor delodajalec zagotavlja tudi gorivo, se bonitete poveča za 25%. V tem primeru se boniteta obračunava v višini 1,875% od osnove.

Boniteta se najbolj pogosto obračuna pri plačah. Pri obračunu plače boniteta fiktivno poveča bruto plačo. Na podlagi bruto plače, povečane za boniteto, se obračunajo prispevki in dohodnina. Potem pa se tako obračunani prispevki in dohodnina odštejejo od osnovne bruto plače (tokrat brez bonitete). Na kratko, če delodajalec obračuna 100,00€ bonitete, to ne pomeni da je višja plača. To je zgolj osnova za višje prispevke in dohodnino. Več o obračunu pripevkov in dohodnine lahko preberete tukaj.

Zgodi se, da je potrebno obračunati boniteto osebi, ki ni zaposlena v podjetju. Najbolj pogosto se to zgodi, ko se lastnik upokoji. Opažamo, da je prisotno mnenje, da v tem primeru bonitete ni. Pa ni ravno tako. Boniteta še vedno obstaja, vendar se obračunava kot drugi prejemek iz delovnega razmerja. Torej, obdavčena je z 25% davka. Pred tem je potrebno boniteto obrutiti (preračunana stopnja za 25% je 33,33%).

 

Pravila brutenja

Če zavezanec ne prejema drugega dohodka iz zaposlitve, od katerega bi se odtegnila akontacija dohodnine, se pri obračunu zneska bonitete uporabi pravilo brutenja dohodka v naravi, ki je predpisano v devetem odstavku 16. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2. Dohodek, prejet v naravi, se poveča s koeficientom davčnega odtegljaja ob kumulativnem izpolnjevanju pogojev:

– skladno z ZDoh-2 in Zakonom o davčnem postopku – ZDavP-2 obstaja obveznost obračuna, odtegnitve in plačila davčnega odtegljaja od tega dohodka in
– ni drugega dohodka zavezanca, prejetega v denarju pri izplačevalcu dohodka v naravi, ali ta ni zadosten, da bi se od tega dohodka lahko odtegnil in plačal davčni odtegljaj od dohodka v naravi.

(Vir slike: Pixabay)

 

Delite objavo, če menite da bo vsebina pomagala še drugim

Ali se vam je vsebina zdela koristna?

Naročite se na Convex Privilege Club, kjer vas že čakajo brezplačni nasveti in članki. Vpišite svoj e-mail in obljubimo, da se bomo vedno spomnili na vas koristnimi informacijami.

Soglašam z splošnimi pogoji in politiko zasebnosti


Morda vas zanimajo sorodne vsebine