Brezplačna pomoč družinskega člana v podjetju

Brezplačna pomoč družinskega člana v podjetju

Ali ste vedeli, da družinski člani lahko brezplačno pomagajo v podjetju? Seveda moramo vse gledati iz stališča Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1)

Omenjeni zakon med ostalim določa pojem kratkotrajnega dela, ki je ena oblika dela, ki ni delo na črno. V osnovi je to brezplačno opravljanje dela v mikrodružbi ali zavodu z najmanj enim in največ 10 zaposlenimi, ali pri samostojnem podjetniku z največ 10 zaposlenimi.

Pozor! V d.o.o. brez zaposlenih ta oblika dela ni mogoča.

Zakon tudi taksativno našteva, katere osebe lahko opravljajo takšna dela. In sicer so to:

-zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe,
-zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti enega od staršev lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe,
-oseba, s katero je lastnik ali solastnik mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena,
-starši in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali partnerja v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe.

Torej, v podjetju lahko opravljajo takšna dela: zakonci, zunajzakonski partnerji, starši in otroci lastnika.

Kot zanimivost, to možnost ne morejo uporabiti bratje in sestre lastnika, vnuki, stari starši, strici, in stari starši. Namreč oni ne sodijo v prvo koleno.

Ta vrsta dela je zelo zanimiva za samostojne podjetnike, ki sami opravljajo dela. Namreč v primeru bolniške, oni ne bi smeli opravljati pridobitne dejavnosti, kar pomeni tudi izstavljati račune. To pa lahko pomeni, da so lahko dvojno prizadeti. Na eni strani ne smejo delati, na drugi strani pa tudi ne fakturirati že opravljena dela. To se elegantno reši z takim načinom dela.

Tovrstno delo lahko traja največ 40 ur mesečno. Delodajalec (podjetje) mora voditi evidenco o opravljenem delu. Evidenco o kratkotrajnem delu mora delodajalec hraniti še dve leti po prenehanju opravljanja kratkotrajnega dela.

Evidenca mora vsebovati sledeče podatke:
-osebno ime, naslov in davčno številko osebe, ki opravlja kratkotrajno delo,
-uro začetka in zaključka opravljanja kratkotrajnega dela, kot jo je potrdila oseba, ki opravlja kratkotrajno delo, po dnevih,
-skupno število ur opravljenega kratkotrajnega dela na mesečni ravni.

Po predpisih o zdravstvenem zavarovanju, moramo osebo, ki opravlja kratkotrajna dela zavarovati za primere poškodbe pri delu. Za leto 2018 znesek zavarovanja znaša 4,86€. Znesek se plača mesečno.

Pred pričetkom dela, moramo osebo prijaviti v zdravstveno zavarovanje za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Prijavo na obrazcu M12 opravite na eVEM točki. Po končanem delu osebo tudi odjavite iz zavarovanja.

Če imate osebo, ki opravlja tako delo npr. dva meseca, potem pa tri mesece nič, potem pa že spet dva meseca. Morate v takem primeru vsakokrat prijaviti in odjaviti iz sistema.

 

Delite objavo, če menite da bo vsebina pomagala še drugim

Ali se vam je vsebina zdela koristna?

Naročite se na Convex Privilege Club, kjer vas že čakajo brezplačni nasveti in članki. Vpišite svoj e-mail in obljubimo, da se bomo vedno spomnili na vas koristnimi informacijami.

Soglašam z splošnimi pogoji in politiko zasebnosti


Morda vas zanimajo sorodne vsebine