Čeprav je minilo kar nekaj časa od uveljavitve spremembe Zakona o DDV, ugotavljamo da še vedno niso jasne vse posledice teh sprememb. Zato bomo v nadaljevanju povedali, kaj se je dejansko spremenilo po 01.07.2016.
Najprej, kako je bilo “po starem”.
Pri uvozu blaga izven EU smo opravili uvozno carinjenje. Uvozno carinjenje smo ponavadi prepustili špediterju, ki je za nas uredil vse administrativne postopke. Špediter je izdelal EUL (enotna upravna listina – po starem ECL), ki ga je skupaj z vso ostalo dokumentacijo predal carinski službi. Na tem dokumentu je obračunan DDV. Pri tem moramo vedeti, da se v davčno osnovo vštevajo, če že niso všteti:
1. Trošarine in drugi davki, prelevmani in druge dajatve, ki se plačajo zunaj države članice uvoza, in tiste, ki se plačajo zaradi uvoza.
2. Postranski stroški, kot so provizije, stroški pakiranja, prevoza in zavarovanja, ki nastanejo do prvega namembnega kraja na ozemlju države članice uvoza, kot tudi postranski stroški, ki nastanejo pri prevozu v drugi namembni kraj na ozemlju Unije, če je ta kraj znan v trenutku nastanka obdavčljivega dogodka.
Torej, osnova za DDV iz EUL ni zgolj fakturna vrednost za uvoženo blago. Zato tudi pri evidentiranju DDV iz uvoza ne uporabljamo fakturo tujega dobavitelja, ampak EUL.
Tako obračunan DDV je davčni zavezanec – uvoznik plačal carinskim organom kot uvozno dajatev, skupaj z drugimi dajatvami (ali je to v njegovem imenu opravil špediter) . Znesek je uvoznik lahko odbil pri obračunu DDV. Vendar je to tudi pomenilo da uvozniki blaga zalagajo sredstva za plačilo DDV za približno 5-45 dni. Glede na to kdaj je obračun DDV vložen.
Kako pa to sedaj gre “po novem”?
Po novem imamo dva načina plačevanja DDV pri uvozu blaga in sicer:
1. Kot uvozna dajatev (kot dosedaj)
2. Preko obračuna DDV
Prvi način bodo uporabljali sledeči davčni zavezanci:
-Mali davčni zavezanci
-Davčni zavezanci, ki niso identificirani za DDV (ne presegajo praga 50.000,00 € prometa)
-Tuji davčni zavezanci, ki niso identificirani za namene DDV v Sloveniji (nimajo slovenske ID)
-Tuji davčni zavezanci, ki so identificirani za namene DDV v Sloveniji, vendar nimajo svojega davčnega zastopnika.
Za njih je pomembno to, da se ni nič spremenilo. Tako kot do sedaj, morajo plačati DDV v rokih, ki so za to določeni.
V drugem primeru morajo biti izpolnjeni sledeči pogoji:
-Uvoznik mora imeti sedež v Sloveniji
-Mora biti identificiran za namen DDV
-V trenutku uvoza mora zagotoviti vsaj naslednje informacije:
Svojo ID številko
Podatek o davčni osnovi
Znesek DDV
Vsa tri podatka so ponavadi v polju 47 EUL
Po novem polje 47 v EUL izgleda tako:
47 | Vrsta | Osnova | Stopnja | Znesek | NP |
Obračun dajatev | A00 | 2.000.00 | 10% | 200,00 | R |
B00 | 2.200,00 | 22% | 484,00 | G | |
Skupaj: | 684,00 |
Kot vidimo, pojavi se novo polje NP. V kolikor je oznaka v tem polju R, gre za carinsko dajatev, ki se plačuje. V kolikor pa je oznaka v tem polju G (v primeru DDV), se ne plača.
Torej v drugem primeru DDV ne bo več plačeval uvoznik, ali špediter v imenu uvoznika, ampak ga bo sam uvoznik prikazal v obrazcu DDV-o. Skratka, uvoznik bo opravil samoobdavčitev, tako kot pri uvozu iz EU.
V DDV-o obrazcu, bo osnovo za DDV izkazal v polju 31.
Obračunani DDV bo izkazan v polju 26 (skupaj se izkazuje skupna vrednost DDV po stopnjah 9,5% in 22%)
Odbitni (vstopni) DDV bo izkazan v polju 41
Kar zadeva računovodske evidence, predlagamo da DDV iz uvoza več ne izkazujete na kontih skupine 261, ampak v okviru skupine 260 odprete nov konto na katerega boste evidentirali tak promet.