V času ko razsaja coronavirus ogromno zaposlenih dela od doma. To sicer ni neka nova zadeva, ampak sedaj je postala zelo aktualna. Predvsem se tu postavlja vprašanje, kako ravnati, ko zaposleni uporablja lastna sredstva za delo.
Predvsem je pomembno vedeti, da zaposleni ima pravico do nadomestila za takšno uporabo lastnih sredstev. Ta pravica je omenjena v 10. točki 44. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2)
Po tem členu se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja se ne vštevajo nadomestilo za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, pod pogojem, da je določeno s posebnimi predpisi ali na podlagi kolektivne pogodbe oziroma notranjega akta delodajalca, da gre za sredstva, ki so značilna, nujna in običajna za opravljanje določenega dela, in pod pogojem, da je delodajalec določil navedeno nadomestilo na podlagi izračuna realnih stroškov in zato le-ta predstavlja utemeljen in razumen znesek – do višine 5% mesečne plače delojemalca, vendar ne več kot do višine 5% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Dejanske stroške je mogoče uveljavljati na podlagi dokazil;
V kakšni višini bo delodajalec izplačal to nadomestilo, morajo zaposleni in delodajalec dogovoriti z pogodbo o zaposlitvi. Pri tem moramo vedeti, da tukaj ne gre zgolj za uporabo lastnih sredstev, ampak tudi za stroške, ki se pri tem pojavljajo. Kateri so stroški, ki so kriti z nadomestilom dejansko ni določeno. Smiselno je, da dobijo povrnjene stroške elektrike, ogrevanja, voda, interneta, telefona in pod. Je pa večno vprašanje, na kakšen način izračunati višino stroškov in s tem višino nadomestila.
Namreč, v primeru dela na domu nastajajo stroški, ki jih zaposleni ima tudi zasebno. Taki stroški niso priznani v celoti, ampak samo del, ki se nanaša na delo na domu. Torej jih je potrebno razmejiti na privatni del in na poslovni del. Prakse glede delitve teh stroškov ni, predlagamo pa, da se pri določanju izhaja iz realnih osnov pri vseh zaposlenih, ki delo opravljajo doma.
Na primer pri določitvi dejanskega stroška ogrevanja, ki nastane zaradi opravljanja dela od doma, se strošek ogrevanja deli na kvadraturo hiše in pomnoži s kvadraturo prostora, v katerem zaposleni opravlja delo za delodajalca. Na ta način določimo neke logične osnove, na podlagi katerih razdelimo vse ostale stroške. Računi, na podlagi katerih so razdeljeni stroški, morajo biti priloženi k obračunu.
Kot smo že zgoraj omenili, nadomestilo se obračuna v višini 5% mesečne plače delojemalca, vendar ne več kot do višine 5% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. V tem primeru je prejemek neobdavčen. V kolikor nadomestilo presega te zneske pa moramo od razlike obračunati akontacijo dohodnine in prispevke za sociaocialno varnost po pravilih, ki veljajo za obračun plače.
|
Kaj moramo narediti pred pričetkom dela na domu
|
|
Pogoji pod katerim je nadomestilo neobdavčeno – orodje, naprave in predmeti, potrebni za opravljanje dela na domu, morajo biti določeni s posebnimi predpisi, kolektivno pogodbo ali pravilnikom pri delodajalcu, – iti mora za sredstva, ki so značilna, nujna in običajna za opravljanje dela, – višina nadomestila mora biti določena na podlagi realnih stroškov, vendar se nikoli ne sme izplačati več kot 5% mesečne plače delavca oziroma 5% povprečne mesečne plače v Sloveniji. |
|
Za konec še to: V primeru naravnih, drugih nesreč ali ko je ogroženo zdravje delavca, ZDR-1 v 169. členu dovoljuje začasno spremembo delovnega mesta, ali kraj opravljanja storitve tudi brez soglasja delavca. Obveznost lahko traja začasno, oziroma dokler je taka oblika dela nujna, pri tem pa ni treba skleniti nove pogodbe o zaposlitvi. Vseeno priporočamo da naredite spremembe pogodb o zaposlitvi in v aneksih dodajte možnost dela od doma. Predvsem natančno določite pogoje za nadomestilo za uporabo lastnih sredstev. |
(Vir slike: Pixabay)
