Kaj so oblačne storitve?

Zadnje čase čedalje pogosto slišimo izraz oblačne storitve. Ampak, ali vemo, kaj vse spada pod oblačne storitve? Namreč oblačne storitve so zelo širok pojem. Obsegajo od shranjevanja podatkov v oblake, do sinhroniziranja raznih naprav in programov. Čeprav jih poetično kličemo “oblačne”, dejansko z oblaki nimajo nobene povezave. Gre za internetne storitve. Internet sam, pa je mreža strežnikov, ki medsebojno komunicirajo po določenih protokolih. Mi pa iz lokalnega računalnika (lahko tudi iz pametnega telefona) dostopamo do njih preko internetne povezave.

Torej, za oblačno storitev moramo imeti strežnik, ki je nekje na internetu in kjer so shranjeni naši podatki, dostop do interneta in programski vmesnik na lokalnem računalniku, ki omogoča komunikacijo z bazo kjer so shranjeni naši podatki. Pomembno je dejstvo, da lahko do storitev pridemo iz katerega koli lokalnega računalnika z internetno povezavo.

Zelo zanimivo dejstvo je, da so se oblačne storitve tiho, skoraj naskrivaj, vtihotapile v naša življenja. Marsikatero oblačno storitev uporabljamo, pa se tega sploh ne zavedamo. Primer tega so, tiste storitve, ki so namenjene zabavi kot so Facebook, Twitter, Instagram in pod. Vendar se bo marsikdo pri omembi oblačnih storitev najprej spomnil na Dropbox, iCloud oz. Google Drive. Zadnji je še posebej zanimiv, ker je povezan z Gmailom, ki je ena od prvih množičnih oblačnih storitev (če uporabljate Gmail imate avtomatično vključeno storitev Google Drive).

Ne moremo pa mimo dejstva, da so razmah oblačnih storitev v Sloveniji zelo pospešili državna uprava in banke. Predvsem slednje, ki so vse po vrsti začele ponujati elektronsko bančništvo, ki so v bistvu oblačne storitve.

Enako je z državno upravo. Danes praktično ni mogoče komunicirati z javno upravo ali oddati kakšno poročilo, drugače kot preko interneta. Tipični primer sta portala eDavki in AJPES. Da o obveznem pošiljanju e-računov preko UJP.net ne govorimo.

Seveda, tudi računovodske storitve so našle svoj prostor v oblaku. Knjigovodstvo, kot sestavni del računovodstva je najpogostejše opravilo. Praviloma to pomeni vnašanje računov. Tukaj se pa srečamo z dva najpogostejša problema:

– Nekdo mora račune vnesti (vtipkati) v sistem. To pa jemlje čas in povečuje možnost napak.
– Računi so ponavadi v računovodstvu in vpogled je možen zgolj če za to prosite računovodstvo.

Pri računovodstvo v oblaku je večina teh problemov rešenih, ker se vsi računi digitalizirajo in so shranjeni v oblak. Vpleteni imajo možnost vpogleda in kontrolo nad dokumenti.

Poleg tega omenimo tudi to, da je računovodska aplikacija v oblaku, nekakšna stična točka do vseh ostalih storitev v oblaku. Lahko direktno pošiljamo plačilne naloge na banko in uvažamo izpiske iz transakcijskega računa. Lahko direktno pošiljamo obrazce na AJPES in FURS. Ravno tako lahko pošiljamo in prejemamo e-račune po elektronski poti. Pa še kaj bi se našlo.

Skratka, računovodstvo v oblaku poslovanje čedalje bolj olajšuje in avtomatizira.