Glede na to, da je marsikdo Covid zagate reševal z dopustom, čedalje pogosteje se pojavlja vprašanje, koliko dopusta pripada zaposlenim?
Zaposleni pravico do dopusta pridobi takoj po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi. Načeloma po šestih mesecih zaposlitve pridobi pravico do celotnega dopusta. Do tedaj ima vsak delavec pravico do 2 dni dopusta na vsak mesec zaposlitve.
Zaposleni se ne more odpovedati dopustu.Tudi morebitna izjava, s katero bi se delavec pravici do dopusta odpovedal, bi bila neveljavna.Se pa lahko zaposleni in delodajalec dogovorita za denarno nadomestilo za neizrabljen dopust, a le ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi (v kolikor zaposleni ni imel možnosti koristiti dopust pred končanjem delovnega razmerja).
| Pravica do dopusta je povezana z pravico do regresa. Več o tem lahko preberete tukaj. |
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa le minimalno število dni letnega dopusta, ki pripadajo delavcu. Dodatne dni pa lahko določajo kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca, interni akti delodajalca ali pogodba o zaposlitvi.
In sicer, zaposlenemu z pet dnevnim delovnikom minimalno pripada 20 delovnih dni dopusta. V primeru šest dnevnega delovnika zaposlenemu pripada minimalno 24 dni dopusta. V primeru štiri dnevnega delovnika pa do 16 dni.
V primeru krajšega delovnega časa pa ima zaposleni pravico do letnega dopusta v enakem trajanju kot primerljiv delavec s polnim delovnim časom.
Letni dopust se izrablja v delovni dnevih in ne v urah. Vsaj 2 tedna dopusta pa mora zaposleni izrabiti v kosu. Za ta dva tedna lahko delodajalec zahteva od zaposlenega, da jih planira v naprej.
Zaposleni lahko izrabi 1 dan dopusta na dan po svoji izbiri, mora pa delodajalca obvestiti najmanj 3 dni pred izrabo.
Poleg tega imajo starši šoloobveznih otrok pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic.
Pri tem je potrebno opozoriti, da za vse primere velja, da lahko delodajalec to zavrne, če bi odsotnost zaposlenega resneje ogrozila delovni proces.
Poleg osnovnega dopusta, zaposlenem pripadajo tudi dodatni dnevi dopusta in sicer:
| Zaposleni, ki ima otroka mlajšega od 15 let (za vsakega otroka posebej) | 1 dan |
| Zaposleni, ki je starejši od 55 let | 3 dni |
| Zaposleni invalid | 3 dni |
| Zaposleni z najmanj 60-odstotno telesno okvaro | 3 dni |
| Zaposleni, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo | 3 dni |
| Zaposleni, ki še ni dopolnil 18 let | 7 dni |
Zakon o delovnih razmerjih določa, da ima delavec pravico do plačane odsotnosti z dela do skupaj največ sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu zaradi osebnih okoliščin.
V primeru:
- lastne poroke,
- smrti zakonca ali izvenzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali izvenzakonskega partnerja,
- smrti staršev – oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj,
- hujše nesreče, ki zadane delavca,
- spremstva otroka, učenca prvega razreda, v šolo na prvi šolski dan,
in sicer ima zaposleni pravico do plačane odsotnosti z dela najmanj en delovni dan.
Delodajalec mora zaposlenemu vsako leto posebej izdati odločbo oz. sklep, v katerem določi, koliko dopusta zaposlenemu pripada v tem koledarskem letu.
To mora delodajalec storiti do 31. marca za tekoče leto.
(Vir slike: Pixabay)
