Odpis osnovnih sredstev in terjatev, poleg tega da vpliva na vrednost premoženja, vpliva tudi na obračun Davka na dohodek pravnih oseb in na DDV. Zato smo v današnjem prispevku pojasnili nekaj pravil, katera morate poznati, ko odpisujete terjatve in osnovna sredstva.
Odpis osnovnih sredstev in davki
Inventurna komisija, ki izvaja popis osnovnih sredstev, lahko ugotovi da je določeno osnovno sredstvo uničeno, manjka, ali pa je tehnološko zastarelo. Seveda bo v takšnih primerih sklep komisije, da se osnovno sredstvo odpiše in izloči iz registra osnovnih sredstev. Poleg tega inventurna komisija tudi oceni, ali se to osnovno sredstvo proda ali uniči (če ne gre za manjko).
Vsako od teh dejanj ima tudi svoje davčne posledice. Pri tem moramo vedeti, da odpis osnovnih sredstev pokrivata dva predpisa – Zakon o DDV (ZDDV) in Zakon o davku o dohodku pravnih oseb (ZDDPO).
ZDDPO
Če smo za to osnovno sredstvo uveljavljali davčno olajšavo za investiranje, in ga odpišemo prej kot v treh letih od leta uveljavljanja olajšave, moramo to davčno olajšavo poračunati v tekočem davčnem obračunu (za znesek olajšave povečamo davčno osnovo).
ZDDV
Tukaj ravnamo glede na to, ali gre za primanjkljaj, prodajo, ali uničenje osnovnega sredstva.
Primanjkljaj:
V primeru primanjkljaja moramo vedeti ali smo pri nabavi osnovnega sredstva upoštevali odbitni davek. V kolikor ga nismo, DDV ne obračunamo. V kolikor smo odbitek DDV upoštevali, DDV moramo obračunati. Osnova je enaka nabavni vrednosti rabljene istovrstne opreme.
Uničeno osnovno sredstvo:
V tem primeru je osnovno sredstvo uničeno, in ga ne moremo prodati niti kot staro železo. V tem primeru je tržna vrednosti nič. S tem je tudi DDV nič. Vsekakor morate poskrbeti za listine, ki dokazujejo, da je OS bilo dejansko uničeno (fotografija OS, ali pa dokazilo da ste OS odpeljali na odpad).
V kolikor pa uničeno osnovno sredstvo prodate kot staro železo, bi to bil nov promet blaga od katerega bi obračunali DDV.
Pogosto slišimo vprašanje, do kdaj morate razpolagati z osnovnimi sredstvi, da niste več zavezani poračunu vstopnega DDV. Vendar moramo vedeti, da to nima nobene zveze z odpisom osnovnih sredstev. To je pomembno v tistih primerih, ko se spremenijo pogoji za odbitek, ki so veljali v času nabave OS. Tipičen primer spremembe pogoja je sledeči. Nabavili ste nepremičnino in jo opremili z pohištvom. Pri nabavi pohištva ste imeli odštevalni davek. Sedaj ste to nepremičnino oddali v najem skupaj z pohištvom. Ker je oddajanje nepremičnin v najem neobdavčljiva dejavnost, morate za povezana osnovna sredstva (pohištvo) opraviti poračun vstopnega davka. Poračun bi bilo potrebno popraviti za vso pohištvo, za katero bi v obdobju 5 let od začetka uporabe, prešli iz obdavčene na oproščeno dejavnost. Pri nepremičninah se upošteva obdobje 20 let.
Prodaja osnovnega sredstva
V letu 2015 smo kupili osnovno sredstvo po ceni 1.000,00€ + DDV. V letu 2018 smo ga prodali po ceni 500,00€ + DDV. Ali moramo narediti poračun davka?
Odgovor je ne. Seveda moramo paziti da smo pri prodaji upoštevali tržno ceno, še posebno če ste osnovno sredstvo prodali povezani osebi (lastniku, ali družinskim članom).
Odpis terjatev in davki
Odpis terjatev je dokaj aktualna zadeva glede na to, da je plačilna disciplina in večje število stečajev in prisilnih poravnav, vse večji problem. Načeloma lahko odpišemo vse terjatve za katere menimo da so neizterljive. Vendar ZDDPO ima pri tem določene omejitve, ki so navedene v 21. členu ZDDPO
V osnovi je davčno priznano
Odpis terjatev na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o zaključenem stečajnem postopku
– Odpis terjatev na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave, v delu, v katerem terjatve niso bile poplačane oziroma niso bile poplačane v celoti.
– Odpis terjatev na podlagi neuspešno zaključenega izvršilnega postopka sodišča
-Odpis terjatev brez sodnega postopka za poplačilo terjatev, če zavezanec dokaže, da bi stroški sodnega postopka presegli znesek poplačila terjatev, oziroma če dokaže, da so bila opravljena vsa dejanja, ki bi jih opravil s skrbnostjo dober gospodarstvenik, za dosego poplačila terjatev, oziroma da so nadaljnji pravni postopki ekonomsko neupravičeni.
Za vse ostale odpise velja:
Odhodki zaradi prevrednotenja terjatev zaradi oslabitve se priznajo v obračunanih zneskih, vendar znesek teh odhodkov v davčnem obdobju ne sme presegati nižjega od naslednjih zneskov:
– zneska, ki je enak aritmetični sredini v preteklih treh davčnih obdobjih dejansko odpisanih terjatev pod pogoji iz šestega odstavka 21. člena (našteli smo jh zgoraj), ali
– zneska, ki predstavlja 1% obdavčljivih prihodkov davčnega obdobja.
Na kratko to pomeni, da v bistvu ni davčno priznan noben odpis, v kolikor ni v ozadju tožba, stečaj ali prisilna poravnava. Če pa želite dokazovati, da bi tožba bila neupravičljiva, pa pripravite ustrezno argumentacijo za davčno upravo.
(Vir slike: Pexels)