Dne 31.08.2022 je v Uradnem listu št. 114/22 izšel “Zakon o nujnem ukrepu na področju davka na dodano vrednost za omilitev dviga cen energentov (ZNUDDVE)”
Z ZNUDDVE se začasno določa obračunavanje in plačevanje DDV po nižji stopnji 9,5 % za dobave
- električne energije iz tarifne oznake 2716 00 00,
- zemeljskega plina iz tarifnih oznak 2711 11 00 in 2711 21 00 in 2711 29 00,
- daljinskega ogrevanja, uvrščenega v šifro standardne klasifikacije dejavnosti D/35.30, in
- lesa za kurjavo iz tarifne oznake 4401.
Ukrep velja za obdobje od 1. septembra 2022 do vključno 31. maja 2023.
Z ukrepom začasnega znižanja stopnje DDV za dobave energentov se komplementarno ukrepom regulacije maloprodajnih cen nekaterih energentov za končne odjemalce obravnava problematika energetske draginje in predvidenih še večjih podražitev energentov. Z začasnim znižanjem stopnje DDV za energente se zagotavlja, da so potrošniki, predvsem najranljivejše skupine z najnižjimi prihodki, v času največje porabe energentov, tj. v času ogrevalne sezone, dodatno razbremenjeni posledic podražitev.
Najbolj pogosta vprašanja v zvezi z zakonom:
Vprašanje:
Ali se bo nižja, 9,5-odstotna stopnja DDV uporabljala tudi za dobave utekočinjenega zemeljskega plina iz tarifne oznake 2711 11 00, ki se sicer uporablja za pogon tovornjakov in drugih vozil, ne pa za ogrevanje?
Odgovor:
Iz namena ZNUDDVE izhaja, da je namen tega zakona, da so potrošniki v času največje porabe energentov, tj. v času ogrevalne sezone, dodatno razbremenjeni posledic podražitev. Iz navedenega izhaja, da se nižja stopnja DDV uporabi le za zemeljski plin, ki se uporablja za ogrevanje.
Vprašanje:
Ali se bo nižja, 9,5-odstotna stopnja DDV uporabljala samo za izdelke, ki so namenjeni izključno ogrevanju (npr. drva, peleti, briketi, trske za podžig) ali tudi za izdelke, ki so sicer uvrščeni v tarifno oznako 4401, vendar pa njihova primarna raba ni ogrevanje, ampak npr. uporaba z žarom ali kot okrasni proizvod?
Odgovor:
Velja enako kot pojasnjeno v odgovoru na prehodno vprašanje.
Vprašanje:
Ali se bo nižja, 9,5-odstotna stopnja DDV uporabljala tudi za utekočinjeni naftni plin?
Odgovor:
Utekočinjen naftni plin ne sodi pod zemeljski plin iz sistema, za katerega v skladu z ZNUDDVE velja nižja stopnja DDV. Po Direktivi o DDV je možna uporaba nižje stopnje DDV le za zemeljski plin, pri čemer utekočinjen naftni plin ne sodi v to kategorijo.
Poudarjamo, da je bil začasni ukrep na področju DDV sprejet kot komplementarni ukrep k predhodno sprejeti energetski zakonodaji, s katero je vlada določila najvišje dovoljene maloprodajne cene tega energenta. Za utekočinjen naftni plin za ogrevanje je že omogočena ugodnejša davčna obravnava, saj je v skladu z Zakonom o trošarinah – ZTro-1 zanj določena višina trošarine 0 evrov.
Vprašanje:
Ali velja nižja 9,5-odstotna stopnja DDV zgolj za postavko električna energija ali tudi za ostale postavke (omrežnina, prispevek za delovanje operaterja trga, prispevek za energetsko učinkovitost, prispevek SPTE in OVE), trošarino ter vzdrževanje in izvajanje meritev merilnikov? Ali se nižja 9,5-odstotna stopnja DDV uporablja za vse postavke na računu, ki so predmet obračuna dobave električne energije?
Odgovor:
V zvezi z določitvijo davčne osnove ZDDV-1 v 36. členu določa, da pri dobavah blaga ali storitev davčna osnova vključuje vse, kar predstavlja plačilo (v denarju, v stvareh ali v storitvah), ki ga je prejel ali ga bo prejel dobavitelj ali izvajalec od kupca, naročnika ali tretje osebe za te dobave, vključno s subvencijami, ki so neposredno povezane s ceno takih dobav, če ni s tem zakonom drugače določeno. V skladu z a) in b) točko petega odstavka tega člena se v davčno osnovo vštevajo, če že niso všteti, tudi trošarine in drugi davki, takse, uvozne in druge dajatve, razen DDV ter postranski stroški, kot so provizije, stroški pakiranja, prevoza in zavarovanja, ki jih dobavitelj ali izvajalec zaračuna kupcu oziroma naročniku storitve.
Po zgoraj navedeni določbi se v davčno osnovo, od katere naj bi se začasno obračunavala nižja 9,5-odstotna stopnja DDV, vključuje vrednost dobave energenta ter z dobavo povezane dajatve in prispevki. Dobava omrežnin ter stroški vzdrževanja in izvajanja meritev merilnikov se tudi obdavčijo po enaki stopnji kot glavna dobava energentov, saj predstavljajo pomožne storitve. To pa ne velja za administrativne stroške kot so npr. prepis računa, izpis odprtih postavk in podobno, za katere se DDV obračuna po splošni, 22-odstotni stopnji.
Dodatno pojasnjujemo, da je namen predmetnega zakona razbremenitev gospodarstva in državljanov v času visokih cen energentov, zato je za namene sledenja temu cilju dobava omrežnine pri dobavi energentov izražena kot pomožna storitev in je obdavčena po isti stopnji (t.j. 9,5-odstotni stopnji DDV) kot dobavljen energent. Pomožna storitev je v primerjavi z glavno storitvijo manj pomembna, zato je davčno enako obravnavana kot glavna storitev. Pomožno storitev dobave omrežnine lahko opravlja tudi drug davčni zavezanec kot dobavitelj energenta, ki jo kupcu prav tako v obdobju začasnega ukrepa obračuna po nižji, 9,5-odstotni stopnji DDV.
Pri dobavi električne energije ne more biti dvoma, da povprečni potrošnik vse elemente na računu (vse storitve, povezane z dobavo električne energije) šteje kot eno celoto in da je njegov gospodarski interes v dobavi električne energije, zato se DDV obračunava za vse postavke na računu električne energije enotno po nižji, 9,5-odstotni stopnji DDV.
Vprašanje:
Kako obračunavati DDV v primeru, ko končni odjemalec ne pooblasti dobavitelja električne energije za izstavljanje enotnega računa, temveč prejme ločen račun za dobavo električne energije in trošarino od dobavitelja električne energije in račun za omrežnino in prispevke od elektro operaterja?
Odgovor:
Velja enako kot pojasnjeno v odgovoru na prehodno vprašanje.
Vprašanje:
Kako obračunavati DDV pri izdanih poračunih porabljene energije, ki se nanašajo na plačila preteklih akontacij? Je treba obračunati 9,5-odstotno stopnjo DDV ali 22-odstotno stopnja DDV, kot je bila obračunana tudi ob izdanih računih za akontacijo?
Odgovor:
Pri dobavi električne energije gre za zaporedne dobave, pri katerih obdavčljivi dogodek nastane po drugem odstavku 33. člena ZDDV-1, ki določa, da če se za dobave blaga, razen iz točke b) drugega odstavka 6. člena tega zakona, in opravljanje storitev izdajajo zaporedni računi ali se izvršijo zaporedna plačila, se šteje, da so opravljene v trenutku, ko poteče obdobje, na katero se taki računi ali plačila nanašajo, vendar to obdobje ne sme biti daljše od enega leta.
Za dobavo električne energije, ki se mesečno zaračunava in je predmet »mesečnega« računa, nastane obdavčljivi dogodek zadnji dan obdobja, za katerega se na tem računu zaračuna dobava električne energije. DDV se v tem primeru obračuna po stopnji, ki velja na zadnji dan prej navedenega obdobja, ne glede na to, kdaj je račun izdan.
Razumemo, da se vprašanje nanaša na primere, ko ni zagotovljenega daljinskega odčitavanja, ali javljanja mesečnega stanja s strani odjemalcev in na dan pred uveljavitvijo zakona ne bo narejen popis stanja števca. V tem primeru se s poračunom zaračuna oziroma povrne razlika med že plačanimi akontacijami in vrednostjo dejansko dobavljene električne energije.
V primeru doplačila se poračun kot izdani zaporedni račun nanaša na dobavo električne energije v določenem obdobju. Če je v poračunu zadnji dan obdobja po 31. 8. 2022 (do vključno 31. 5. 2023), na zadnji dan obdobja nastane obdavčljivi dogodek in se za celotni poračun upošteva nižja stopnja DDV.
Iz navedenega izhaja, da v primeru dobav energentov, pri katerih pride do poračuna vsaj enkrat letno, na podlagi popisa števcev dejanske porabe, nastane obveznost obračuna za DDV v trenutku, ko poteče obdobje, na katero se nanaša račun za poračun. Pri vračilu preveč plačanih akontacij se upošteva stopnja DDV, ki je uporabljena glede na nastanek obveznosti obračuna DDV.
(Vir slike: Pixabay)
